S svojo usmeritvijo navzven mladostnik postane sodoben človek. V njegovi notranjosti se budijo ideali in življenjski cilji. Iz njih in na podlagi čustev, ki so zdaj postala individualna, mladostnik išče osebno povezanost s svetom in osveščen odnos do samega sebe. Iz tega izhajajo nove zahteve do vsebine in metod poučevanja. Pri različnih predmetih se naučijo spoznavati oziroma opazovati gradiva, pojave, eksperimente. Med drugim mora učitelj pregledno osvetliti dejstva, da si dijaki z njimi lahko izoblikujejo svojo sodbo. S presojanjem se mladostnik uči v svojem mišljenju na pojavih graditi pojme in ideje. Tako postaja poučevanje glavnih predmetov bolj znanstveno, ne da bi mladostnike učili le hipotez in modelov, to je misli drugih ljudi in njihovih argumentov. Pouk je povečini usmerjen fenomenološko, modele obravnavajo šele pozneje. Ko mladostniki najdejo lastno sodbo, izgubijo brezpogojno verovanje, ki hromi njihovo aktivnost in pogosto kot spoznanje prikazuje nekritično verovanje.
Izoblikovanje sposobnosti presojanja je povezano z razvojem osebnega obračanja k svetu. Da bi pri pouku umetnostne zgodovine lahko presojal o kakem kiparskem, slikarskem ali stavbarskem delu, se mora dijak pred presojanjem kvalitete njegove izdelave in pred primerjavo z drugimi deli v umetnino naprej vživeti. To vodi h kultiviranju estetskega doživljanja. Da bi mladostnik pri biologiji razsodno dojel načela razvoja živega sveta, mora razviti sposobnost poustvarjalnega prodiranja v stopnje nastajanja živega. Velika literarna dela se mu celostno razkrijejo samo, če zori njegovo razumevanje človeške usode, človeškega značaja itn. Podobno velja tudi za matematiko, fiziko in ostale predmete. Tako je sposobnost presojanja ozko povezana s človekovo osebnostjo in njenim razvojem. Mladostnikovo notranjo usmeritev k življenju svojega časa upošteva waldorfska šola tako, da v svoj program vključuje tudi spoznavanja procesov gospodarskega življenja, življenjskih in delovnih razmer ter družbenih vprašanj.
Na mladostnikovo zanimanje za praktične dejavnosti se waldorfska šola odziva z veliko izbiro praktično-umetniških predmetov. Še posebno globoko povezana z osebnimi duševnimi silami mladih ljudi, z razvojem njihove dejavnosti in njihovih ustvarjalnih globin je umetnost. Brez kiparstva, slikarstva, risanja, glasbe in umetnosti govora je človekova izobrazba v tej dobi nepopolna.
Vir: Razvoj s stališča waldorfske pedagogike, V. Grobelšek, I. Kordiš
Več informacij o predstavitvi programa gimnazije, o njeni organizaciji pouka, preverjanju in ocenjevanju znanja ter drugih dejavnostih gimnazije na povezavi www.wsl.si/
