Waldorfska vzgoja se začne v vrtcu, kjer otroci vstopijo v svet igre, barv, glasbe, praznikov in praktičnega dela. Ko zapustijo vrtec, prinesejo s seboj v osnovno šolo spoštljiv in ljubeč odnos do narave in človeštva. Otroci se v osnovni šoli učijo predvsem preko doživljanja, saj močno doživljanje snovi spodbuja zanimanje za skrivnosti sveta in pripomore k ustvarjanju pozitivnega odnosa do posameznega predmeta, to pa vodi k bolj uspešnemu učenju in usvajanju znanj. Otroci morajo v tem obdobju dobiti večplastno izkušnjo sveta, da spoznajo pestrost, širino in bogastvo življenja, kar v njih prebuja čudenje in željo po odkrivanju. Bogata doživljajska spoznanja nižjih razredov so najboljša podlaga razumevanju podane snovi in oblikovanju intelektualnega razmišljanja v višjih razredih.
V razredu otroci tvorijo skupnost in skupaj s svojim razrednikom, če je le mogoče, ves čas, od prvega do devetega razreda, potujejo iz otroštva v adolescenco.
Razrednik jih poučuje večinoma prvi dve uri pouka, v t. i. glavni uri, ko tri do štiri tedne raziskujejo en predmet (to imenujemo poučevanje v epohah), potem preidejo na drug predmet. V glavni uri se praviloma izmenjujejo humanistični in prirodoslovni predmeti.
Ko se glavna ura zaključi, imajo po odmoru druge predmete – dva tuja jezika, slikanje, risanje, petje, igranje inštrumenta, evritmijo (oblika gibanja ob zvoku, poeziji in prozi), utrjevanje matematike, slovnice in pravopisa, vaje pisanja in branja, ročna dela (vključno s pletenjem, kvačkanjem, vezenjem, polstenjem, šivanjem, obdelovanjem lesa, in to tako za dečke kot za deklice), športne aktivnosti in igre. Teh predmetov po navadi ne poučuje razrednik, ampak drugi učitelji.
V waldorfski pedagogiki ni poudarek le na znanju, ampak tudi na razvoju oziroma bolje ohranjanju otrokovega čudenja nad svetom, spoštovanju različnosti, razvoju različnih spretnosti in občutka pripadnosti razredni in širši skupnosti.
V okviru Zavoda za razvoj waldorfskih šol in vrtcev delujejo naslednje osnovne šole:
Vir: Razvoj s stališča waldorfske pedagogike, V. Grobelšek, I. Kordiš