Konec 19. in začetek 20. stoletja je Evropa doživljala velike spremembe: industrijska revolucija je prinesla številne novosti v vsakdanje življenje ljudi: razsvetljavo z električno lučjo, na cestah so se pojavljali avtomobili, poletela so prva letala, kino, telefon in telegraf so popolnoma spremenili način komuniciranja med ljudmi, popotniki so objavljali fotografije s svojih potovanj, znanstveniki pa so se čedalje bolj osredotočali na načine, kako preseči in premagati sile narave. Pričela se je moderna (materialistična) doba, ko so področja življenja, kot so znanost in religija, znanje in vera, materija in duh, postala predmet širših diskusij. Pojavljati so se začeli »svobodni misleci«, ki so te diskusije popeljali v nove dimenzije: Einstein, Tolstoj, Darwin, Marx, Freud … Svet je naenkrat postal poln intelektualcev, umetnikov, dramatikov, mislecev, politikov, znanstvenikov, raziskovalcev. Živeti v tem obdobju je bilo resnično vznemirljivo.
Rudolf Steiner se je rodil 25. februarja leta 1861 mami Franziski Blie in očetu Johannu Steinerju. Bil je najstarejši, sledila pa sta mu še mlajši brat in sestra. Oče je bil lovec v službi grofa v Spodnji Avstriji. Ker mu grof ni dal dovoljenja za poroko, je Johann pustil službo in se zaposlil na železnici kot telegrafski operater. Poslali so ga v Kraljevac (danes Hrvaška) in tam se je rodil Rudolf. V njegovi družini so otroci že od malih nog pomagali pri gospodinjskih opravilih, delali v sadovnjaku in pasli prašiče. Rudolfa je zelo navduševal očetov telegraf, privlačila pa ga je tudi narava, zato je veliko časa preživel zunaj. Bil je samotarski in precej neodvisen otrok, saj ni imel časa, da bi se družil z vrstniki, kot otrok pa je tudi že doživel prve jasnovidne izkušnje (ki jih je opisal v svojih spominih). Imel je nekaj igrač, vendar se je pogosto igral s slikanicami s premikajočimi slikami. Podobam je lahko vdihnil življenje s tem, ko je potegnil za vrvico, pritrjeno spodaj in tako so nastajale zgodbe. Veliko časa je preživel z očetom, pisati se je naučil tako, da ga je posnemal.
Ko se je v šoli naučil še brati, so knjige postale njegove pomembne spremljevalke. Bral je vse, kar mu je prišlo pod roke, knjige različnih vsebin je kar požiral: zanimali so ga ljudje okoli njega, študiral je vse, od skrivnosti evharistije do socialnih napetosti med višjimi in najnižjimi sloji, spremljal je dosežke industrije in tehnologije, ves čas pa sta ga privlačili mir in lepota narave.
V srednji šoli je Steiner študiral matematiko, znanost in filozofijo. Učil se je grščine, latinščine in računovodstva, poleg tega pa je nudil inštrukcije za učence, da bi nekaj dodatnega zaslužil. Z osemnajstimi leti se je vpisal na tehniško šolo na Dunaju, kjer je študiral biologijo, kemijo, fiziko in matematiko, obiskoval pa je tudi predavanja filozofije in književnosti. Študiral je pravzaprav vse, kar ga je zanimalo, poleg tega se je odločil, da bo našel način, kako bi v luči znanstveno materialističnih konceptov, značilnih za čas, v katerem je živel, pojasnil svoje jasnovidne izkušnje in doživetja duhovnega sveta. Po priporočilu profesorja književnosti je dobil nalogo, da uredi in izda znanstvena dela Johanna Wolfganga von Goetheja in prav s pomočjo Goethejevih del je našel povezave med znanstvenimi spoznanji in njegovimi lastnimi opazovanji dejavnosti duhovnih sil.
Steiner je, da bi zaslužil za preživetje, delal tudi kot tutor štirim dečkom iz bogate dunajske družine. Še posebej veliko pozornosti je moral posvečati najmlajšemu, ki je imel možgansko okvaro in kot tak ni bil sposoben normalnega učenja. Steiner se je trudil najti poti, kako pomagati temu otroku in tako je začel razvijati svoje teorije o vzgoji in izobraževanju (ta deček je pozneje uspešno zaključil osnovno šolo in gimnazijo).
Po uspešno zaključenem doktoratu iz filozofije leta 1891 je Steiner še naprej razvijal duhovno in znanstveno raziskovanje in v svoji knjigi Filozofija svobode je prvič opisal povezave med njegovim preučevanjem sodobnega naravoslovja in notranjim svetom. To duhovno znanost je pozneje poimenoval antropozofija. Naredil je svoj program duhovne prenove na vseh področjih življenja: v umetnosti, izobraževanju, politiki, ekonomiji, medicini, kmetijstvu in religiji. Do konca svojega življenja ga je predstavljal na številnih predavanjih in tečajih po Evropi.
Emil Molt, direktor tovarne cigaret Waldorf Astoria iz Stuttgarta v Nemčiji, je povabil Steinerja , da predava tudi njegovim delavcem. Molt je prebral Steinerjev esej z naslovom Vzgoja otroka v luči duhovne znanosti (napisan 1907) in ga pozval, naj opisani način razvije do te mere, da bi lahko odprl šolo za otroke svojih delavcev. Obema je bilo pomembno, da ta šola ne bi vsiljevala nikakršne ideologije tako na političnem, ekonomskem ali religioznem področju. To je veljalo tudi za antropozofijo, ki so jo uporabili le za izobraževanje učiteljev, da pridobijo splošno predstavo o človeku, spoštovanje človeške individualnosti in za samorazvoj. Na predavanjih za prve waldorfske učitelje je Steiner podal podroben vpogled v razvojne faze človeka in govoril o svojih idejah socialne prenove družbe, ki jo je popolnoma razdejala prva svetovna vojna. Prva skupina učiteljev je skupaj s Steinerjem razvila nov pedagoški pristop. Steiner je trdil, da se morajo učitelji vse življenje izobraževati, če želijo učiti, in samo učitelj, ki je temu predan, bo lahko navdihnil učence.
Steiner je prvo ‘Svobodno waldorfsko šolo’ slavnostno odprl 7. septembra 1919. Od vsega začetka je bila to osnovna šola za 256 otrok pretežno iz družin delavcev, zaposlenih v tovarni. Šolo je sestavljalo osem razredov in prvič se je zgodilo, da so otroci obeh spolov, iz različnih socialnih okolij, različnih nacionalnosti in veroizpovedi ter sposobnosti skupaj sedeli v učilnici.
Čeprav je bil Steiner idealist, ki ni nikoli deloval v nasprotju s svojimi prepričanji, pa je moral biti pragmatičen, ko je šlo za izobraževanje. Z oblastmi v Stuttgartu je sklenil dogovor, da bo waldorfski učni načrt sicer ostal nespremenjen in učenci ne bodo sledili državnemu učnemu načrtu, vendar pa morajo biti sposobni preiti z waldorfske šole na katero koli drugo šolo. Steiner je v ta namen prilagodil program, da bi učenci na waldorfski šoli lahko obvladali enako snov in si pridobili enake spretnosti kot učenci v drugih šolah v enakem starostnem obdobju.
Steiner je imel na tisoče predavanj in tečajev po Evropi, v katerih je predstavljal svoj program za duhovno prenovo življenja na področjih umetnosti, izobraževanja, politike, ekonomije, medicine, kmetijstva, in družbene organizacije. Umrl je 30. marca 1925 v Dornachu. Zapisi njegovih predavanj, ki so bili objavljeni v brezštevilnih publikacijah in prevedeni v številne svetovne jezike, služijo kot osnova za nadaljnji študij. Danes obstaja po svetu več kot 10 000 iniciativ, ki delujejo na področjih, s katerimi se je ukvarjal Steiner:
Povzeto po: Understanding the Steiner Waldorf Approach, Early years education in practice, Janni Nicol and Jill Tina Taplin
